Napovedana je bila polna luna, jasno vreme in zmerne temperature; kaj češ lepšega?
In res je bilo.
Vesna me je pobrala takoj po službi, tako da sem se v pohodniška oblačila preoblekel kar v avtu.
Zakaj?
Zato, ker sem skozi službena vrata odšel ob 17:35, ob 19:00 pa sva morala biti že v Poljanah pri prijatelju pri katerem sva nato naslednji dan tudi prespala.
In res... na cilj sva prišla deset minut pred zborom, tako da sva imela čas samo še za natočit vodo v meh in pobrati opremo iz avta.
Zbralo se nas je cca 20 ljudi, od tega je bilo kar nekaj obrazov, ki sem jih spoznal lani, tako da je vse skupaj zgledalo že kar lepo domače.
Vzpon na Blegoš je sicer nato iz izhodišča "pri vodnjaku" trajal kar dobro uro, kajti steza je bila poledenela in spolzka, tla pa zmrzjena in polna nevarnih jam, nekje od polovice naprej pa zasnežena in pa... ja, še vedno spolzka zaradi zmrzali. :)
Kakor koli že, na vrhu nas je pričakala mila jasnina, tako da smo videli celo Triglav, ki se je v luninem siju bleščal kot grad na vodi, veter pa se je na koncu tudi čisto umiril.
Po nekaj minutnem postanku na vrhu smo se potem vseeno raje odpravili z vrha v bližnjo kočo, kjer smo nato prerajali pozno v noč.
Na koncu lahko rečem, da se Blegoš tudi tokrat ni izneveril in da je bil pohod ena lepših izkušenj letošnjega pohajkavanja. Tako da... nasvidenje ob letu torej. :)
 |
| Pri bunkerju. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar