Ravno nasprotno - lepa mi je kot najlepša slika.
Se je pa žal uresničilo tisto, česar sem se bal - smučarske karte so ostale neporabljene, pa tudi keramika v tušu še ni položena.
No ja.
Vseeno pa si vsak delavec zasluži malo počitka.
In tako smo se odpravili v Savudrijo.
Na Hrvaško.
V bistvu na Crveni vrh v železničarski apartma, če sem čist natančen.
Naj omenim, da z Vesno ponovno potujeva v Španijo v maju, kjer bova nadaljevala s Caminom, ki sva ga lani začela...
In ta Savudrija oz. Crveni vrh, je že bil del priprav na 300 kilometrsko špansko preizkušnjo.
Istra se je tokrat izkazala čisto v neki drugi luči.
Poleg nabiranja kondicije in utrjevanja sklepov, smo vse skupaj uspeli nabrati še dobro kilo divjih špargljev, povrhu smo pa še prav po kmečko izkusili, kako je možno "skoraj" neopaženo prečkati golf igrišče in ne biti zadet od žogic. :)
Smo pač malo po kmečko "užgali" bližnjico do apartmaja...
So what. ;)
No kakor koli že, bilo je prav lušno.
Vikend sva uspela zaključiti na prav poseben način - domov grede sva se ustavila v Cankarjevem domu, kjer sta malijska slepa glasbenika, Amadou in Mariam, v popolni temi pričarala utrip Bamaka - nepozabno in posebno.
Glasba resnično nima meja.
Še posebej Glasba sveta.
 |
| Na lovu za divjimi šparglji. |
 |
| Anarchy power. |
 |
| 0 mnv. |
 |
| Žlahta na kupu. |
 |
| Amadou in Mariam. Cankarjev dom |
Kam? :)
Med drugim tudi sem. :)
Več pa naslednjič. ;)
Tudi vam želim lepe prvomajske praznike.
T.S.
