Gorjanci namreč...
In če te dobi nevihta, ni tako hudo kot pa kje v Alpah.
Zatorej: "Na Gorjance pojdem!" sem prešerno zavpil nato pa se potiho odpravil iz hiše. :)
Vesna žal ni mogla z mano, zato jo dražiti nisem hotel preveč.
Samo malo, tako za zabavo... :)
Torej, odpeljal sem se do roba gozda, nekam nad Pangrč Grm.
Kaj dosti se nisem obiral, zato sem jo kmalu po nekajminutnem razgovoru z lokalcem mahnil višje, od cerkvice proti Trdinovem vrhu.
Kondicije ni primanjkovalo tako da sem se kakšen kilometer pred Trdinovim vrhom odločil, da zadevo malce začinim - ja, začel sem teči. :)
V hrib.
Moji prvi kilometer gorskega teka. :)
Sicer sem potem vse skupaj potegnil še nekaj kilometrov do Miklavža, ampak ta del se spušča, tako da verjetno ne šteje za gorskega...
Kakorkoli že, mimo vojašnice, čez pragozd, mimo gorjanskega jezera in oglarske kope, je šlo kotr hudir, nato pa od Miklavža pa do Gospodične malo manj.
Bilo je preprosto lepo, sončno in mudilo se mi ni nikamor.
Zakaj hiteti, sem si rekel in po turistično, z rož'co med zobmi, kravsljal proti Gospodični...
Sicer kaj dosti vse skupaj vseeno ni trajalo...:)
Tiste frčefele mlade, ki sem jih srečal, so me hitro vrgle iz sanjarjenja, tako da sem od Gospodične naprej zopet po pohodniško zastavil svoj korak.
Tudi ura je začela počasi dobivati zalet, tako da se ni bilo kaj preveč za obirati.
Še posebej, ker je doma čakala topla "župa" in čudovit nasmeh. :)
- "A si že doma?"
Hehehe... :)
Vedno preseneti.
 |
| Izhodišče nad Pangrč Grmom. |
 |
| Iz Trdinovega vrha ponavadi ni posebnega razgleda. Tudi tokrat je bilo ozračje nasičeno z vlago, vidljivost pa dlje od Lisce ni segla. |
 |
| Tudi letos je na Miklavžu postavljena oglarska kopa, ki jo pripravljajo člani Društva Gorjanske košenice. |
 |
| Ljudska. O oglarju. |
