Kaj več o tem, ni za reči.
Zato bom tiho.
Sva pa vikend namenila ostalim stvarem:
soboto, nakupovanju nove garderobe, nedeljo, krajšemu pohodu in družinskem kostanjevem pikniku.
Vreme je bilo primerno, cca 10 km pa je bilo za nedeljo čisto dovolj, glede na to, da sva v soboto prehodila pol ljubljanskih trgovin podolgem in počez.
Za nedeljsko izhodišče sva izbrala Staro vas pri Šentjerneju, parkirala pa nekaj metrov stran od mostu, ki preči potok pred Volčkovo vasjo.
Od tam do cilja usmerjajo smerokazi, pot je zmerno vzpenjajoča, prometa po asfaltni cesti je zanemarljivo malo.
Sama kapela v Novem Lurdu je priljubljena romarska točka, še posebej v maju, ko se na slovesnoti zbere precejšnje število tako vernikov, kakor "firbcev".
 |
| Kapela Lurške Matere božje. Pod njo izvira studenec s pitno vodo. |
"V Šentjerneju je bil v tistem času kaplan Leopold Kolbezen, doma iz Črnomlja.
Sam je takole opisal svojo odločitev, ki pomeni začetek božjepotništva v Novem Lurdu:
Prav na praznik Marijinih prikazovanj v Lurdu, 11. februarja 1908, sem bil poklican k bolniku v vas Rakovnik pod Gorjanci.
Vas leži ob stezi, ki vodi iz Kostanjevice v samostan Pleterje.
Pot me je peljala pred vasjo mimo skalne votline, izpod katere je žuborel bister studenček med gosto zaraščenim skalovjem.
Prostor se mi je zdel popolnoma podoben onemu pri lurški votlini na masabielskem skalovju v Pirenejih na Francoskem.
Takoj mi šine v glavo: Kaj, ko bi na teh skalah dali postaviti za lurški jubilej kip Brezmadežne?
Primernejšega mesta bi človek res ne mogel najti za to.
Nekaj dni pozneje sem svojo misel razložil kartuzijanskemu patru Brunu iz pleterskega samostana.
P. Bruno je mojo namero zelo pohvalil in me vprašal, ako imam že tudi kip lurške Matere božje. Povem mu, da ga nameravam kupiti oziroma naročiti.
Takrat me redovnik povabi v kartuzijo... Našla sva podobo, ki še danes stoji na skali v Novem Lurdu.
Ko so bili leta 1902 kartuzijani pregnani iz Francije, so se naselili v starodavni kartuziji v Pleterjih. S seboj so prinesli tudi kip Lurške Marije, ki je bil nameščen v njihovem generalatu v mestu Grenoble.
Duhovniki leskovške dekanije so sklenili, da bodo imeli jubilejno lurško proslavo 29. junija 1908 pred votlino pri vasi Rakovnik pod Gorjanci.
Tam bodo slovesno "ustoličili" Marijin kip. Pri kraju, kamor so hoteli postaviti kip, je kartuzijanski kamnosek zapisal: Brezmadežnemu spočetju, čudodelnici premogočni, Materi najmilejši - se klanjajo Šentjernejci v jubilejnem 50. letu, kar se je prikazala v Lurdu. O Marija, varuj in razširjaj sv. Cerkev, čuvaj nedolžne, prosi za grešnike, varuj tebi posvečene, stori nas vse kakor Bernardko srečne, ako ne na tem, pa gotovo na onem svetu. Zraven je pripisan datum: 29. junij 1908.
Kronist pravi, da se je pri slovesnosti zbralo 7000 vernikov z vseh strani. Ta veličastna slovesnost je spodbudila ljudi, da so odslej zelo radi romali sem. Vedno bolj se je oglašala potreba po ureditvi kraja.
Zato so leta 1912 preuredili prostor in postavili streho.
Sem je pred koncem vojne, 25. avgusta 1918, poromal tudi škof Jeglič in prvič maševal na tem kraju.
Od takrat se je zvrstilo veliko romanj, saj so ljudje iz vseh krajev Dolenjske radi poromali k Mariji. Marsikdo se odžeja ob studencu, ki izvira pri votlini in spominja na čudežni studenček iz Lurda. Vsak obisk v Novem Lurdu pa je svojevrstno "odžejanje" v harmoniji narave in tišine."
vir: http://www.kam.si/romarske_cerkve/lurd_pri_sentjerneju.html
 |
| Malo pred ciljem, te na levi strani preseneti lično izdelan čebelnjak s pravimi panjskimi končnicami. |
