Zaključek priprav na El Camino de Santiago.

Tako.
Priprave so končane.
Čez tri dni Duo Camino odpotuje novim dogodivščinam naproti; na tokratšnjo sva se intenzivno pripravljala vse od začetka tega leta.

V nadaljevanju te objave je opisanih večina aktivnosti, ki sva jih z Vesno počela teh zadnjih pet mesecev, seveda vse z namenom, da se kondicijsko pripraviva na Camino (objava je bila pisana kronološko, v nadaljevanjih).

Menim, da sva ta cilj (kondicijsko pripravljenost) dosegla, tako da v bistvu komaj čakam, da se najino potovanje končno že začne.

Zaradi časovne omejenosti bova sicer prehodila samo del te 780 kilometrske poti (varianta Camino Frances) in sicer od mesteca v Franciji, ki se mu reče Saint-Jean-Pied-de-Port, pa do mesteca Logrono, ki se nahaja na severovzhodu Španije... vse skupaj torej cca 200 km.

Kako se bo pot odvijala in končala pa boste lahko prebrali v naslednji, popolnoma novi objavi, ki bo ugledala luč sveta praviloma enkrat v začetku junija 2012.

Do takrat pa nasvidenje, nama pa srečno pot oz. buen camino. :)

Lepo pozdravljeni.

Duo Camino. :)

13. novomeški tek

Zadnja dva vikenda sta bila milo rečeno naporna.
Tokrat za spremembo niso trpele noge, ampak roke, predvsem pa hrbet - v delno zarošenih Gorjancih smo pripravljali drva.
Po celodnevnem žaganju in nalaganju drevesnih panjev na prikolice, je postal naš gozd revnejši, vrt, na katerega smo "zlifrali" vse skupaj pa bogatejši za cca 15 m3 lesá.
Po več dnevnem sekanju in prelaganju teh drevesnih panjev je bil moj hrbet trd kot polena, ki sem jih nato zmetal na kup, mišice pa zkrknjene kot beljak, ko ga streseš na vrelo olje.

V glavnem, od planirane udeležbe na novomeškem teku sem kratko malo odstopil, za kar mi je hrbet hvaležen še danes... :)

Seveda pa moje jambranje ni odvrnilo bolje polovice Dua Camina, da se ne bi udeležila teka v okviru delavskih športnih iger, ki se je odvil v sklopu 13. novomeškega teka.
Vesna je navkljub prehladu, ki ga je staknila, zmagala na razdalji 1.000 m, tako v svoji starostni kategoriji, kakor tudi skupno v ženski kategoriji.
Čas, ki ga je dosegla: 03:19 (mm:ss).
V glavnem, hitra ko hudič je tale moja deklica... :)

vir: Novomeški tek 2012 (AK KRKA NOVO MESTO)

Tako.
To bi bilo počasi vse, kar se tiče priprav.
Ko pogledam tako nazaj, lahko rečem, da je bilo kar pestro vse skupaj, kar pa je najbolj bistveno pa je to, da je cilj izpolnjen.
Z ponosom (pa tudi z olajšanjem) lahko rečem, da sva kondicijsko sedaj dovolj pripravljena na potovanje, ki sem ga napovedal že v začetku tega leta in da počasi komaj čakam, da se končno začne.
18. maj bo vsak čas tu, prtljaga je pripravljena, logistika speljana, tako da lahko samo rečem, Buen Camino Vesna in Tomy.
God speed... :)

Se beremo v naslednji objavi.

Altemaver - Ratitovec (1678 m)

Na Ratitovcu sem sicer letos že bil pa nič ne de... Tokrat smo ga osvojili skupinsko.
Glede na to, da je bilo dopoldne napovedano jasno vreme, popoldne pa so bile pričakovane nevihte oz. plohe, smo se na pot odpravili že ob 7:30...
To sicer ni ravno moja ura pa vendar se je izkazala za super - vreme je zdržalo do trenutka, ko smo se zopet usedli v avto, za nazaj.


Sicer je bila pa pot do Prtovča dokaj tekoča (op.a.: zgrešili smo samo en odcep, ko smo zavili proti Dražgošam...) tako da smo izpred cerkvice štartali nekje ob 9:50 (postanek za kavo pač spada v proceduro pri takih rečeh...).


Vzpon na Ratitovec je bil rutinski, začinjen s precej smeha in dobre volje, tako da smo se na vrhu zadržali kar kakšne dobre pol ure.
Jurij je od nekod privlekel steklenico Sauvignona in dekico, Teja nekaj študentske hrane, nato pa smo vsi preprosto uživali v prekrasnem razgledu.

Na poti navzdol še postanek v koči na topli malici in mrzlem pivu, nato še kratka siesta nekje na četrt poti sestopa, nekje ob 16:00 pa smo zopet ugledali naše avtomobile pred cerkvico v Prtovču. Edini setback je bila ugotovitev, da je Anderj nekje na poti izgubil 400 EUR vrednega Polarja, ki ga pa nato tudi naslednji dan, ko se je sam odpravil na Ratitovec še enkrat, ni več našel...
Ni kaj... Živemu človeku se vse naredi.

Pred domom smo se ustavili še v Škofji Loki, kjer smo našli eno prav lično slaščičarno, s še bolj ličnimi sladoledi.
Ker ga tam nismo pojedli zadosti, smo se na koncu ustavili še v Malagi na Šegovi, kjer smo naročili še nekaj porcij. Kakorkoli že, dan je bil super, družba krasna, hrana fina, pa še mokri nismo bili, čeprav je vmes padalo kot pri norcih.
Vse za pet, bi rekli naša braća Jugosloveni...

Tako.
Toliko za danes.

Drug vikend verjetno ne bova šla nikamor, ker me čaka izlet v goro - po drva gremo.
Žaganja, sekanja in nakladanja torej ne bo manjkalo...
Pa tudi prav je, da se še kakšen drug sklop mišic malo prebudi, kot pa tiste običajne.
Mogoče bom šel pa kaj pretečt... Ne bi bilo slabo.
No, kakorkoli že bo, bo v redu.
Se slišimo naslednjič.

Vtisi: BOLJE KOT KEPICA SLADOLEDA, STA DVE KEPICI SLADOLEDA... :)

Na vrhu.

Javorovica (594 m)

Živel 1. maj!
Tradicionalni pohod na Javorovico se je začel vsej prej kot pa mirno; ob 10:50 sva štartala izpred našega vikenda, ob 11:00 se je pa nameravala začeti prireditev.
Seveda sva zamudila, kaj pa drugega... Je pa bil zato pohod na Javorovico prej podoben šprintu kot pa pohodu, tako da je bilo tudi to za nekaj dobro.
Ljudi na poti nisva srečevala, le pri vstopu v vas Javorovica naju je ustavil starejši par, ki je povpraševal po bližnjici. Po kratki predstavitvi in pozdravu, sva odbrzela naprej.
Na prireditveni prostor sva se primajala ob 11:25 kar je seveda super čas, glede na to, da sva bila ta teden precej aktivna in stalno na nogah.

Prireditev je minila dokaj hitro (ker sva jo seveda precejšen del zamudila), tako da sva se samo še na kratko okrepčala z vodo in sladoledom iz avtomata, nato pa sva jo odbrzela v dolino, k vikendu, kjer nas je že čakalo razširjeno družinsko omizje s katerim smo nato preživeli na soncu čudovit dan.
Piknik je bil super, hrana odlična, noge pa BP.

Moram reči, da se je moja kondicija vidno izboljšala, če jo ocenjujem glede na stanje, ki mi je bilo dano v začetku tega leta...
Tako na "uč" bi rekel, da sem za 60% bolj kondicijsko pripravljen, kot pa sem bil februarja... To pa mislim, da sploh ni slabo, ampak je v bistvu super!
Itaq... :)


Vtisi: ZA DOMOVINO Z DRUŽINO NAPREJ.

Javrovica. (vir: Radio KRKA Novo mesto)