Mozart, sol, Mozartove kroglice...
Slednje sem poskusil tako originalne, kakor tudi "ponaredke" (takšne se dobi tudi v naših trgovinah...).
Ugotovitev?
"Ponaredki" so za moje pojme po okusu boljši.
Stvar okusa pač...
Mesto je definitivno preveliko za obdelati v enem dnevu in za moje pojme premalo za dva dni (definitivno priporočam nakup Salzburg Card-a, ki ti nudi v paketu javni prevoz in ogled skoraj vseh znamenitosti mesta).
Ker tista najcenejša kartica velja 24 ur od ure nakupa, sva jo naslednji dan porabila še za obisk Hellbrunn-a, ki se nahaja nekaj kilometrov ven iz samega Salzburga.
Poletna palača v kateri je prebival nadškof Markus Sittikus (1612-1619) in vrt okoli nje, sta polna vodnih trikov - definitivno priporočam ogled; z njega boste prišli nasmejani in mokri.
 |
| Mozart te spremlja na vsakem koraku; tokrat v obliki grafita v enem izmed podhodov. |
 |
| Hohensalzburg; 900 let stara utrdba je poleg Mozarta, drugi najbolj znani simbol mesta. |
 |
| V utrdbi je med drugim na ogled tudi Muzej lutk in marionet. |
 |
| Izmed vseh atrakcij sva si za ogled izbrala tudi Muzej naravoslovja in tehnologij. |
 |
| Izključno z vodo gnano gledališče premikajočih in igrajočih se lutk, ki predstavljajo mesto v malem. |
 |
| Hellbrunn je bil namenjen igri in uživanju. Letna palača je polna poslikav, umetelnih predmetov in cerkvenega blišča. |
Čas resnično beži, ko gledaš lepe stvari.
Tisti dan se je ura hitro bližala enajsti dopoldne, tako da sva jo dokaj hitro pičila naprej, proti gradovom Ludvika II. Bavarskega.
Živel in umrl je v skrivnostnih okoliščinah, tako kot je tudi sam predvidel...
Prvi dan sva si ogledala Herrenchiemsee - grad na otoku sredi jezera, ki je, čeprav nedokončan, sila podoben Versajski palači v Parizu. Sam ogled gradu je voden, okolico si lahko obiskovalec pogleda sam.
 |
| Replika Versajske palače, čeprav nedograjena, še vedno dokazuje, da človeške želje nimajo meja. |
Na otoku sva kupila t.i. partnersko Mehrtagesticket - kartica je veljavna eno leto od nakupa in omogoča enkratni ogled 40-ih bavarskih znamenitosti, med drugim tudi prej omenjeni grad.
Blišč, zlato, slikarske in kiparske umetnine, brokat svila, porcelan... vse to kaže svet, ki ga običajni Zemljani ne poznajo, svet, kjer postane jasno od kod toliko bitk za oblast...
Kakor koli že, čas je bil tudi tokrat najin sovražnik.
Ker sva morala tisti dan prevoziti še cca 350 km, sva ob štirih že sedela ponovno v avto, ki naju je zapeljal v apartma na avstrijskem Tirolskem, kjer sva prenočila dve noči.
Bilsberg je prijeten kraj, nedaleč stran od ostalih dveh najbolj poznanih Ludvikovih gradov.
 |
| Linderhof naju je pričakal preoblečen v zimska oblačila; fontane so bile izpraznjene, kipi, rože in ostale umetnine pa že zaščitene in pokrite z lesenimi škatlami. |
Pravljični grad, ki ga vsi najbolj poznamo iz sestavljank, je bil ob pol dveh popoldne popolnoma razprodan za tisti dan. Smola v najboljšem pomenu...
Ampak navkljub temu sva ravno zaradi Mehrtagesticket, vseeno dobila karti za ogled gradu; ostala množica pričakujočih turistov te sreče žal ni imela.
Vse kar jim je ostalo, da so se sprehodili do Marienbrucke in si to arkitekturno čudo, ki ga je Ludvik opremil in okrasil s podobami iz Wagnerjevih del, ogledali samo od daleč.
 |
| Iz Marijinega mostu (Marienbrucke) je pogled na grad najlepši. Tu se je trlo turistov, vsak si želi namreč vsaj enkrat uzreti podobo, ki nas spremlja že od mladih let. |
Vreme sva imela za oglede lepo.
Celo pravljično, če si lahko dovolim malo olepševanja... :)
V nedeljo, ko sva že zgodaj zjutraj zapustila svoj dvodnevni dom, naju je sicer zbudilo jasno vreme, vendar naju je potem skoraj vso pot domov pral orkanski dež.
Ampak dežela, ki sva jo zapuščala, ni dovolila slabe volje.
Vse, kar sva doživela, je ostalo točno tam, kamor je bilo zapisano - v srca dveh popotnikov, ki sta 1. november preživela malo drugače.
