ŠTANJEL - LUKOVEC - KOBJEGLAVA - ŠTANJEL - KOBDILJ - ŠTANJEL (cca 20 km - cca 400 mvr)

Drugi in tretji dan potepanja po Krasu pa je bil namenjen pohodništvu.
Prva stvar, ki sem jo opazil je ta, da po Krasu preprosto ni razen nekaj izjem, skoraj nobenih markacij... Ali jih pa jaz nisem videl.
Sicer obstajajo kolesarske poti, ki so dobro označene, vendar so vseeno nekako predolge, da bi jih pohodnik vzel pod noge, še posebej ker potekajo izven osenčenih področij.
Tako sva se z Vesno odločila, da prirediva del pohodne poti "Od Kala do kala" in jo združiva s kolesarko potjo številka 4 - tako sva videla kraške pojave, kraško floro in favno, za konec pa okusila še kraške dobrote.

Dan je bil kar precej vroč, tako da nisva srečala kaj veliko ljudi, so bili pa tisti, ki sva jih prav prešerno razpoloženi in dobrovoljni. Seveda na poti ni manjkalo metuljev, ki jih v teh krajih kar mrgoli pa tudi fazana sem opazil...
Nekje proti koncu pohoda sva se ustavila še v super duper gostilni, ki se kliče "Kraljestvo Pršuta" - nahaja se v Kobjeglavi in sicer v sklopu Pršutarne Kras.
Različne vrste pršutov, oliva v sečovljski soli z domačim olivnim oljem, ješprenj z šparglji, šelinka, špargljev sorbet, špargljev sladoled in vse skupaj zalito s kraško deževnico in domačim teranom. Manjkal ni niti čudovit ambient, niti prijetna glasba - seveda je bil na koncu tudi račun temu primeren, vendar nič ne de... Živi se enkrat pa še to precej kratko.

Zadnji dan sva namenila izhodišču - Štanjelu z okolico. Pohod po Fabianijevi poti skozi Kobdilj je bil ovekovečen z opazovanjem Fabianijevih arhitekturnih dosežkov, peljala pa naju je tudi mimo pokopališča iz 1. svetovne vojne. Pot sva zaključila v gradu Štanjel, kjer sva po ogledu razstave pristala na grajskem vrtu, s kavo na mizi.

Po kavi sva skočila še v štanjelsko cerkev, nato pa po večerji izlet zaključila in se z avtom vrnila nazaj v Novo mesto.

Vtisi: GOOGLE MAPS - KO ODPOVE VSE OSTALO...

Lahkih nog naokrog - Kras skozi oči pohodnika.

ŠTANJEL - BRANIK - KOMEN - PLISKOVICA - KOSOVELJE - KOBJEGLAVA - ŠTANJEL (35 km - cca 800 mvr)

Zbudili smo se v prekrasno jutro. Pot do Štanjela je bila sicer zaznamovana s precejšno gnečo, ki je bila rezultat vseslovenske migracije na slovensko in hrvaško morje, vendar se je v Sežani situacija totalno spremenila - do kraja sva srečala samo ene dva avtomobila, traktor in nekaj kolesarjev.

Prvi dan po prihodu sva izkoristila za kolesarsko pohajkovanje po enem izmed najlepših predelov naše dežele - po Krasu. Nastanjena sva bila kar v osrčju in sicer v zgodovinskem Štanjelu, pri Stanarjevih in od tu sva se kmalu po 12. uri s kolesi spustila v Vipavsko dolino (seveda pomotoma), kar pa se je potem izkazalo za eno izmed najlepših zmot v tem letu.
Izlet je bil naravnost čudovit - grad Rihemberk nad Branikom, Komen in Pliskovica z utripom puntarstva, čudoviti kraški kolovozi in prijazni ljudje. Kras se je predstavil v vsej svoji lepoti in skoraj vsemi svojimi čari.
Za konec še postanek na Kmetiji Hočevar, kjer sva kupila nekaj litrov pristne kraške kapljice; teran je bil naravnost super, večerja pa zahvaljujoč kuharici naravnost čudovita.

Vtisi: ZA TERAN GRE TUDI DOLENJ'C V HRIB...

S kolesom po Krasu.

DRČA - JAVOROVICA - HRUŠKA - MIRČEV KRIŽ - OREHOVEC - KOSTANJEVICA NA KRKI (cca 25 km - cca 500 mvr)

Tako...

Od zadnjega javljanja sta minila dva tedna, kar pa še ne pomeni, da sta bila neaktivna... Vsaj kar se tiče boljše polovice Dua Camino, t.j... :)

Vesna je odtekla svoj 2. letošnji polmaraton; tokrat je na Dunaju z 1:46:42 dosegla svoj najboljši letošnji rezultat. Super duper! :)

Wien, A

Jaz sem po drugi strani imel malce manj naporen vikend za noge, je pa res, da so tokrat pa oči malo bolj trpele... Pogledal sem, reci piši, celotno drugo sezono serije The walking dead in napisal dva nova komada, ki sta te dni v demo verziji že ugledala luč sveta.

Hoorreeyy for me too... :)

Kakorkoli že, se je pa ta vikend zgodil drugi pripravljalni pohod po dolenjskih hribih.

Tokrat sva se obtežena s pravimi nahrbtniki odpravila iz Drče po delu Pleterske poti in nato po Trdinovi poti na Javarovico. Dež, ki naju je pri vzponu kar lepo pral, nama ni prišel do živega - ponča sta opravila odlično delo. Iz blatnih poti sva na Javorovici zavila na asfaltno cesto, nato po jo mimo "hruške" mahnila po makedanski gozdni poti proti Mirčevem križu.

Ljudi ni bilo, razen seveda naključnega policaja s katerim smo spregovorili par besed in pa starejšega upokojenega para, ki sta se pripeljala na ogled gozda. Nekaj časa smo se pogovarjali o Caminu, nato pa sta odšla do svojega avta in ju mahajoč pičila proti šentjernejskemu koncu (omenjeni par nama je tisti dan pomahal iz svojega avtomobila še dvakrat, tako da smo se na koncu že prav prijetno smejali en drugemu, hehehe...)

Od kapele sva se nato odpravila naprej po Trdinovi poti proti Polomu, potem pa sva nad vasjo Orehovec odkrila novo urejeno pot za sestop iz gorjanskih hribov v kostanjeviško dolino.

Pot, ki jo je uredilo PD Polom je bila kategorizirana kot zahtevna in moram reči, da je zaradi svoje strmine in izpostavljenih delov, kjer je bila velika možnost zdrsa, to razvrstitev v celoti upravičila. 

Brez jeklenic, bi bil sestop izredno tvegan in nevaren, še posebej ker so bila tla zaradi dežja spolzka, listje pa je prekrivalo veje po katerih si se kot po valju odpeljal za kakšnih dvajset cm v "neznano"...

Sva pa bila nekje na sredini nagrajena z izredno lepim razgledom, ki ga je kronalo še sonce, ki se je tisti čas prikazalo izza oblakov.

Skozi vas Orehovec sva jo nato mahnila proti Kostanjevici, tam pa naju je že čakal avto, s katerim sva se odpravila nazaj do izhodišča najine današnje etape.

Vtisi: PO DEŽJU VEDNO POSIJE SONCE.

Lipicanci, Kobilarna HOSTA

Forma VIVA, Kostanjevica na Krki, SI

Naslednji teden vas čaka nov update te objave...

Z Vesno se odpraviva na Kras; tokraten izlet bo kolesarko-pohodniški...

Lep popotniški pozdrav vam želim.

MAČKOVEC - OTOČEC - PAHA - GRIČEVJE - SV.JURIJ - HMELJNIK - GOLUŠNIK - TRŠKA GORA - MAČKOVEC (28 km - 700 mvr)

Velikonočna pojedina je zahtevala svoj davek - prvi večji letošnji pohod.

Čeprav je bila nedelja še vsa mrzla, ponekod pa celo do nižin zasnežena, je bilo ponedeljkovo jutro pravo nasprotje prej omenjenemu; sonce in jasnina do koder je segal pogled sta kar vabila na plano...
Smuknila sva v najina najljubša oblačila in ob pol poldne mahnila proti izhodišču.
Današnji okvirni cilj je bila Cvičkova gaz - malo po njej, malo mimo nje, malo pa še naprej...

Iz Mačkovca sva jo peš mahnila proti Otočcu in potem od Športnega centra zavila proti Herinji vasi. Tu sva  počasi že odvrgla zgornjo plast oblačil, ki sva jih nadela zaradi dopoldanskega mraza (bilo je cca 4 stopinje Celzija), na Pahi pa posegla že po drugi plastenki vode...
Tempo hoje sva zaradi Vesninega bližajočega se maratona držala na zmerni hitrosti, sva pa zato klepetala toliko več... :)

Pot naju je nato peljala skozi Gričevje do cerkvice Sv.Jurija in nato čez Novo goro do gradu Hmeljnik, ker sva prvič naletela na druge pohodnike. Točka je lepa in dostopna in zanimiva tako za pohodnike, kot tudi gorske tekače.
Po krajšem postanku sva se odpravila skozi Gornje Kamenje in Golušnik do Cerkve na Trški gori, nato pa sva jo zlagoma mahnila v dolino, proti izhodišču, kjer sva ob 11:30 pustila avto.
V njega sva zopet sedla od 17:30.

Opravljena pot je bila prva letošnja daljša tura, ki je predvsem priprava na prvi dan Camina (27 km dolga gorska etapa, ki se vije čez Pireneje; od Saint Jeana-Piet-de-Porta do Roncesvallesa - 1.400 mvr).
V nogah danes ne čutim nobene bolečine, tako da so obeti za naprej prav krasni in vzpodbudni...

Drugi teden gre Vesna na maraton, za mene pa je pot še popolnoma odprta. Upam, da bo v Sloveniji dež, kajti počasi bi bilo potrebno sprobati (ne)premočljivost oblačil in obutve...
Do naslednjega tedna torej...
Lepo se imejte.

Vtisi: DO KODER JE VREDNO PRITI, NI BLIŽNJIC... (pohodniški)

Pri Sv. Juriju, SI

Ob Krki pri Otočcu, SI

Roža ob roži.

Paha, SI

Na Trški gori, SI