Pot čez Zelenico je označena kot delno zahtevna označena pot; vzpon traja 3h 50. Ker pa se že kot ponavadi praviloma ne vračava po isti poti, sva se vrnila po južni strani Begunjščice, kjer je tokom dneva že kar pošteno žgalo sonce.
Kalvarija si zasluži svoje ime; še posebej ker nama je še vode začelo primanjkovati, čeprav sva jo sabo imela kar 4 litre (zgleda da v taki vročini rahlo premalo).
Kakorkoli že, tokrat sva za spremmembo uporabila tudi čeladi, ker se zaradi melišč in krušljivega ostenja ni bilo ravno varno sprehajati brez takšne zaščite, ki pa hvala bogu "ni prišla čisto nič prav".
Ampak kot pravijo, bolje preprečiti kot zdraviti.
Iz vrha Begunjščice se kaj prida ni videlo, ker je bilo ozračje izredno soparno, tako da so pogledi, ki sicer segajo na vse strani (Bled, ljubljanska kotlina, Triglav, Stol in še in še...) tokrat žal ostali delno zastrti.
Pa drugič.
Na poti navzdol sva se ustavila še na joti in radlerjih v Roblekovem domu potem pa pičila nazaj skozi Prevalo na izhodišče današnjega pohoda - na mejni prehod Ljublej.
VTISI: Kdor visoko pleza, mu lahko kaj na glavo pade. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar