Tokrat sicer sam, ker se je Vesna ravno taisti čas udeleževala 12. Malega Kraškega maratona - za začetek sezone je s časom 1:53:15 odlično zastopala tandemske barve "Camino dua"... :)
Vsaj vemo kdo bo zadolžen za rabutanje jabolk po Španiji... :)
Kakorkoli že, jaz se teka sicer nisem udeležil, sem jo pa mahnil na Ratitovec oz. na njegov najvišji del - Altemaver.
Ker sem včeraj cel dan zidal škarpo, me je na začetku kar malo skrbelo, ali se mi bo poldnevno prelaganje betonskih kvadrov kakorkoli poznalo, vendar sem že takoj na začetku videl, da ne bo sile...
Pot je bila prijetno strma, na izpostavljenih, senčnih delih skozi Razor pa še vedno zasnežena.
Pač sem tam malo manj gledal v zrak pa malo več v tla pred seboj... :)
Na Gladki vrh (Ratitovec) sem prilezel dokaj hitro, potem pa sem se odpravil še na bližnji Altemaver, ki sem ga sicer našel, vendar s težavo, ker ni nobenih smerokazov; na vrhu sem ostal samo toliko časa, da sem se preoblekel in pojedel tablico čokolade...
Vreme se je kar hitro slabšalo, tako da me je nazaj grede do planinske kočeže zasipavala "babja ihta" (ne me vprašat... tako mi je hitel razlagati en planinc, jaz pa sem sicer smeje kimal, ker sem videl, da nama obema ni bilo niti najmanj jasno kaj za vraga je padalo z neba...).
Poslovil sem se, in odbrzel proti Prtovču; tokrat v smeri Po(v)dna... Ker sem dol ves čas tekel, sem bil v slabih 45 minutah že pri avtu, prešvican kot konj, vendar zadovoljen kot že dolgo ne...
 |
| Gladki vrh (Ratitovec). |
Vtisi: TEK ZA SMEH.
Ni komentarjev:
Objavite komentar