Če je seveda lepo vreme... :)
Tokrat je bilo vse skupaj malo mešano.
Malo megle, sem ter tja kakšna jasnina, v glavnem pa relativno toplo in nasploh prav po domače prijetno.
Krenila sva iz Stare Fužine, mimo Kosijevega doma na Vogarju, po direktni poti.
Lovci, ki sva jih srečala na Vogarju, so nama samo še potrdili, da je obratna smer precej zahtevna.
Zadnjih nekaj 100 m vzpona je namreč precej izpostavljen in v mokrem totalno neprimeren za sestop.
Na Pršivec po direktni poti. (foto: Vesna K.) |
Krajše razjasnitve so odprle čudovit pogled proti Bohinjskemu jezeru. |
Na Pršivcu naju je sicer pričakala popolna megla, ki pa se je na srečo po 15 minutah vsaj za nekaj časa razkadila, tako da sva ugledala jezero pod nama.
In bilo je resnično čudovito.
Nizka oblačnost, megla... na vrhu Pršivca. |
Bohinjsko jezero. |
Iz Pršivca proti Voglu. (foto: Vesna K.) |
Takih oskrbnikov si človek lahko samo želi...
Na planini Viševnik sva zopet srečala skupino otrok, ki so se s spremljevalci odpravljali iz Pršivca proti planini Blato. |
Planina pri Jezeru. |
Tam sem si privoščil fenomenalen lovski golaž, ki ga je za zaključek sezone skuhal Vesnin sosed (svet je res majhen).
S polnim želodcem sva se nato končno odpravila proti izhodišču, na parkirišče pred Staro Fužino.
Jesen v vsej svoji lepoti. |
Še posebej, če bova lahko drugi teden osvojila še nekaj dvatisočakov v bližini.
Upam, da bo vreme zdržalo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar