Tolmin in Kobarid

Po enajstdnevnem namakanju v dokaj toplem, predvsem pa izredno čistem morju, sva jo mahnila nazaj proti Sloveniji.

15.-18. avgusta je v Tolminu potekal že drugi festival rocka - Punk rock holiday klicoči se... To je festival, kot že ime pove, punka in... punka. :)

Leto so ga za moje pojme najbolj zažural Coffin Katz, Anti-Flag, The toy dolls, Good riddance in naše gore list - Happy ol'McWeasel.

Definitivno ponovljivo.

The toy dolls, PRH 1,2, Tolmin, SI

Ker pa je festival potekal šele od treh popoldne dalje, sva proste dopoldneve in del popoldneva namenjala za kolovratenje po lepi nam deželi. 

En dan peš, drugi dan s kolesom.

Žal kaj veliko nisva bila sposobna hoditi ali pa kolesariti, kajti festival je žal tudi jemal svoj davek... Biti stalno na nogah od 15:00 pa do 01:00 pač ni mačji kašelj in noge znajo pač potem čez dan malo zahinaviti...

Vendar naju to vseeno ni zaustavilo, da se v četrtek ne bi s kolesom prvo odpravila do Tolminskih korit potem pa se še vzpela iz Tolmina na Javorco, kjer stoji spominska cerkev iz 1. svetovne vojne. Za nazaj naju je sicer malo pral dež, vendar je bilo pa zato čez dva dni toliko bolje.

Nekje v Tolminskih koritih, SI.

Cerkev sv. Duha na Javorci, SI.

Po vmesnem enodnevnem počitku sva se odpravila proti Kobaridu. Čez Napoleonov most (tu me je pot sicer že vodila pred leti, ko sem vandral po E7), sva se odpravila proti slikovitem slapu Kozjak, nato pa čez Sočo, direkt v Sočo. :)
Vesna se je odločila, da ne zapusti teh krajev ne da bi se enkrat potopila vanjo, tako da sva nekaj čez dvanajsto doživela tudi to. Skok oz. raje pazljivo počasen  sestop v ledeno mrzlo Sočo, se je v trenutku sprevrgel v vratolomen izstop iz nje. :) In to dvakrat, hehehe...
Vseeno vsa čast Vesninem pogumu, kajti pri +37 stpinjah Celzija, kolikor je bilo v ozračju tisti dan, je 15 stopinjska Soča pravi šok za pregreto telo.
Kakorkoli že, reševalna služba Skyblue co. je bila stalno v pripravljenosti, da zmoli Očenaš... :)

Po polurnem počitku sva se vzpela po izredno strmi poti do Tonvcovega gradu, nato pa po bližnjem hribovju do italjanske kostnice nad Kobaridom, kjer sva naredila drugi postanek.
Pot sva zaključila v Kobariškem muzeju, nato pa se odpravila nazaj v Tolmin, kjer naju je že pričakoval večer ska-punka, začinjenega s hladnimi špricarji in toplim vanilijevim pecivom.

Napoleonov most, Kobarid, SI.

Soča iz Napoleonovega mostu pri Kobaridu, SI.

Soča malo pobliže.

Tonovcov grad nad Kobaridom, SI.

Italijanska kostnica nad Kobaridom, SI.

Tako. Kaj naj rečem za konec?

Poletje je bilo kar naporno, predvsem pa lepo. Žal se sproti nisem kaj dosti oglašal, ker preprosto ni bilo časa, ampak upam da ne zamerite.

V naslednjih tednih bo spet pestro.

Bliža se trgatev in z njo povezane aktivnosti.

Letos zopet kupim rumeni muškat, ki upam da bo na koncu postalo dobro posladko vino čudovite arome in izrednega okusa... Njami. :)

No kakorkoli že, v soboto Vesno čaka blejski triatlon, mene pa spremljanje le-tega.

Vreme pravijo, da bo super, tako da tudi vam priporočam, da se odpravite na sonce, dokler še je.

Upam, da zdrži vsaj še do konca meseca, ko se zopet odpravimo na Jadran; tokrat na jadrnico.

Ahoj, pirate! :)

Čau.

Vtisi: BREZ MUJE SE ŠE ČEVELJ NE OBUJE.