Velikonočna pojedina je zahtevala svoj davek - prvi večji letošnji pohod.
Čeprav je bila nedelja še vsa mrzla, ponekod pa celo do nižin zasnežena, je bilo ponedeljkovo jutro pravo nasprotje prej omenjenemu; sonce in jasnina do koder je segal pogled sta kar vabila na plano...
Smuknila sva v najina najljubša oblačila in ob pol poldne mahnila proti izhodišču.
Današnji okvirni cilj je bila Cvičkova gaz - malo po njej, malo mimo nje, malo pa še naprej...
Iz Mačkovca sva jo peš mahnila proti Otočcu in potem od Športnega centra zavila proti Herinji vasi. Tu sva počasi že odvrgla zgornjo plast oblačil, ki sva jih nadela zaradi dopoldanskega mraza (bilo je cca 4 stopinje Celzija), na Pahi pa posegla že po drugi plastenki vode...
Tempo hoje sva zaradi Vesninega bližajočega se maratona držala na zmerni hitrosti, sva pa zato klepetala toliko več... :)
Pot naju je nato peljala skozi Gričevje do cerkvice Sv.Jurija in nato čez Novo goro do gradu Hmeljnik, ker sva prvič naletela na druge pohodnike. Točka je lepa in dostopna in zanimiva tako za pohodnike, kot tudi gorske tekače.
Po krajšem postanku sva se odpravila skozi Gornje Kamenje in Golušnik do Cerkve na Trški gori, nato pa sva jo zlagoma mahnila v dolino, proti izhodišču, kjer sva ob 11:30 pustila avto.
V njega sva zopet sedla od 17:30.
Opravljena pot je bila prva letošnja daljša tura, ki je predvsem priprava na prvi dan Camina (27 km dolga gorska etapa, ki se vije čez Pireneje; od Saint Jeana-Piet-de-Porta do Roncesvallesa - 1.400 mvr).
V nogah danes ne čutim nobene bolečine, tako da so obeti za naprej prav krasni in vzpodbudni...
Drugi teden gre Vesna na maraton, za mene pa je pot še popolnoma odprta. Upam, da bo v Sloveniji dež, kajti počasi bi bilo potrebno sprobati (ne)premočljivost oblačil in obutve...
Do naslednjega tedna torej...
Lepo se imejte.
Vtisi: DO KODER JE VREDNO PRITI, NI BLIŽNJIC... (pohodniški)
 |
| Pri Sv. Juriju, SI |
 |
| Ob Krki pri Otočcu, SI |
 |
| Roža ob roži. |
 |
| Paha, SI |
 |
| Na Trški gori, SI |
Dan je bil spomladansko obarvan; češnjevi cvetovi so dajali zagon še tako utrujenemu pohodniku.
Čeravno se je ura prav hitro bližala dvanajsti, naju to vseeno ni odvrnilo, da se na nam bližnji hrib ne bi odpravila po daljši poti - iz Pangrč Grma.
Vzpon je bil zastavljen smelo; tempo, ki sva ga ubrala v hrib, je že takoj na začetku obetal vse prej kot pa lahkotno obarvano sobotno pohajkovanje.
Do Gospodične sva sem pa tja še kakšno rekla, proti TV stolpu pa je grizenje kolen tudi boljši polovici zaprl usta ( moški del dua je utihnil seveda že veliko prej...)
Kakorkoli že, volja je zmagala, vrh je padel, sonce pa v hribih še vedno sije močneje in svetleje, kot pa smo navajeni v dolini.
In dolina je nekaj kar mi tokrat izrazito ni dišalo... Sestopal sem počasi, kaj počasi, po polžje... Spomladanska utrujenost me je zagrabila z vsemi štirimi in me ni spustila do sedmih zvečer, ko sem z gasilsko klopjo pod roko romal na vselitveno zabavo Vesnine prijateljice.
Pa naj še kdo reče, da Dolenj'c ne poskrbi za svojo rit. ;)
Vtisi: DOMA JE NAJLEPŠE.
 |
| Skoraj na vrhu. |
 |
| Pomlad. |
 |
| Sestopanje. |
Čeprav so bile za danes napovedane občasne nevihte, sem jo zjutraj navkljub temu mahnil v hribe.
Tokrat sicer sam, ker se je Vesna ravno taisti čas udeleževala 12. Malega Kraškega maratona - za začetek sezone je s časom 1:53:15 odlično zastopala tandemske barve "Camino dua"... :)
Vsaj vemo kdo bo zadolžen za rabutanje jabolk po Španiji... :)
Kakorkoli že, jaz se teka sicer nisem udeležil, sem jo pa mahnil na Ratitovec oz. na njegov najvišji del - Altemaver.
Ker sem včeraj cel dan zidal škarpo, me je na začetku kar malo skrbelo, ali se mi bo poldnevno prelaganje betonskih kvadrov kakorkoli poznalo, vendar sem že takoj na začetku videl, da ne bo sile...
Pot je bila prijetno strma, na izpostavljenih, senčnih delih skozi Razor pa še vedno zasnežena.
Pač sem tam malo manj gledal v zrak pa malo več v tla pred seboj... :)
Na Gladki vrh (Ratitovec) sem prilezel dokaj hitro, potem pa sem se odpravil še na bližnji Altemaver, ki sem ga sicer našel, vendar s težavo, ker ni nobenih smerokazov; na vrhu sem ostal samo toliko časa, da sem se preoblekel in pojedel tablico čokolade...
Vreme se je kar hitro slabšalo, tako da me je nazaj grede do planinske kočeže zasipavala "babja ihta" (ne me vprašat... tako mi je hitel razlagati en planinc, jaz pa sem sicer smeje kimal, ker sem videl, da nama obema ni bilo niti najmanj jasno kaj za vraga je padalo z neba...).
Poslovil sem se, in odbrzel proti Prtovču; tokrat v smeri Po(v)dna... Ker sem dol ves čas tekel, sem bil v slabih 45 minutah že pri avtu, prešvican kot konj, vendar zadovoljen kot že dolgo ne...
 |
| Gladki vrh (Ratitovec). |
