Mirna gora (1047 m)

Na robu Mirne gore.

Prvi letošnji vzpon nad 1000 m je minil bolj v znamenju spusta... :) Sneg je bil ravno prav moker, da je bilo dričanje po srmini navzdol lušno in razburljivo; slednje predvsem zaradi skritih kamnov, ki so se sem pa tja skrivali po uhojeni pôti in grozili, da presenetijo nič hudega sluteče gležnje... Pa vseeno ni bilo panike. Hvala bogu je bilo proti večeru še ravno prav toplo, da sneg ni začel zmrzovati in manjko derez ni vplival na končni rezultat...

Vtisi: RAZBURLJIVO

Turracher Hohe

Zaznamovan od snega.

Ker je smučarija (poleg seksa in plesa seveda) eden izmed najboljših načinov nabiranja kondicije, jo zaradi tega prav s pridom izkoriščam. Eden izmed prvih letošnjih izletov je bil na Turracher Hohe - na to prijetno avstrijsko smučišče me je tokrat pripeljala čisto prava voznica avtobusa - Mateja iz Avtobusnih prevozov Mrgole.
Zdaj, kako je peljala, me ne vprašat, ker sem celotno pot tja in nazaj prespal; mislim pa da lahko z gotovostjo trdim, da je bilo mirno, saj sem s slušalkami v ušesih in zleknjen čez dva sedeža spal kot bebica...

Kar pa me seveda ni obvarovalo ene prav tečne zadeve - glede na to, da je to šele moja druga letošnja smučarija in da je bil tek v teh mesecih zaradi mraza in snega precej okrnjen, ni nič čudno da čutim v mišicah tisto neprijetno bolečino, za katero se bojim, da bo šele jutri pokazala vso svojo moč. Govorim seveda o t.i. "muskelfibru"...
Mah, kaj češ...
Klinc ga gleda!
Marsikaj sem že preživel pa bom tudi to...  :)
Je bila pa drugače smuka prav prijetna... Board se je po suhem celcu perfektno obnašal in drvenje med delno odkritimi miniaturnimi borički je bilo prav prijetno in sproščujoče...
Upam, da take razmere letos še pridejo...

Vtisi: SVOBODNO

Z vetrom v jadrih

 

"01.10.2011 - NOVO MESTO - SPLIT - BRAČ - PUĆIŠĆA

Zopet sem zamudil...

Zdi se mi, da ne zamujam edino takrat, kadar vandram sam…

Včerajšnje pakiranje se je zaradi nenehnega vmesnega skakanja sem ter tja, zavleklo do enih zjutraj.

Peta ura pa je nato prišla za moj okus malce prehitro, kar je proti jutru botrovalo dodatnemu polurnemu  poležavanju v topli postelji. 

Nato pa seveda panika in brenčeč telefon na katerega se rajši niti nisem oglasil… :)

Kakorkoli že, ob 7:00 zjutraj je sedmerici pomorščakov končno nekako uspelo krenit v svet…

Tokrat na Hrvaško."

Šolta, HR

Stari grad, Hvar, HR

Šolta, HR

 

Proti soncu.

Milna, Brač, HR

Bol, Brač, HR

V raju.

Tako. 

To bi bilo približno to za ta denar... :)

Kaj so to zdaj zaeni žvižgi? :)

Okej, šalo na stran... :)

Žal je res prišlo tako, da mi na tem potovanju resnično ni uspelo posneti kaj več slik kot tole... in po prebiranju dnevnika sem se odločil, da tudi zapiskov tokrat raje ne objavim v celoti...:)

Brez zamere, sam se mi zdi, da bo tokrat bolje, da se držim mota: "What happens in Vegas, stays in Vegas." ;)

Drugače pa lahko še rečem, da se je letošnja dopustniška malha žal tako izčrpala, da je daljših potovanj za letos konec.

Bo pa 2012 hitro tu in z njim novih 25 dni dopusta za katere pa ste lahko prepričani, da bodo porabljeni takó, kot se za take dneve spodobi... In takrat se znova beremo na način, kot smo ga že oboji vajeni...

Kaj naj torej rečem za konec?

Po moje bo najboljše, da vam zaželim veliko sreče in pa zdravja in kar je najpomembnejše - ogromno ljubezni; če se imamo radi, je nekako vse lepše.

Vseeno pa ne pozabite... svet je tam nekje... Zato ne omahujte; stopite ven in ga osvojite.

Lepo vas pozdravljam, Tomy Skyblue.

T.S.